Provansa 2012

PROVANSA, SAVOJSKE ALPE in DOLOMITI 2012

(….tako naj bi bilo 🙂 )

To osemdnevno potepanje sem začel planirati že pozimi, saj je to, vsaj za mene, prav prijetno opravilo. Dolgočasni dnevi brez motorja tako hitreje minejo. Žal, pa je bilo tokratno potepanje precej drugačno od načrtovanega in željenega.

Pa pojdimo lepo po vrsti…

Načrt poti je bil takšen:

1.danŠk. Loka….avtocesta A4,A21,A10….San Remo….Sospel (Francija)….cca. 800km

2.danSospel….Col de Turini (1607m)….Isola….Col de la Bonette (2802m!!!)….Barcelonnette….Allos …..cca.240km

3.danAllos…..St.Andre les Alpes….Castellane…..Les Salles-sur Verdon …..Riez…..Valensole….Manosque….Volx….Mane….Niozelles….Les Mees….Digne-les Bains….cca.253km

4.danDigne-les Bains….Chateau-Arnoux…..Sisteron….Lac de Serre-Poncon (jezero)…..Barcelonnette…..Col de Vars (2108m)…..Col d’Izoard (2361m)…..Briancon…..cca.270km

5.danBriancon……Col du Lautaret (2058m)…..Col du Galibier (2645m)…..St.Michele-de Mauriene…..Modane…..Lanslevillard…..Col de L’Iseran (2770m)…..Seez…..Col du Petit Saint-Bernard (2188m)…..Aosta

6.danAosta…..Pont-Saint-Martin…..Borgofranco…..Biella….Borgomanero….Vergiate….Lurate…..Lago di Como….Bellano….cca.260km

7.danBellano……Sondrio….Edolo….od tu naprej, pa po vsem znanih Dolomitih s še enim spanjem!

Tako sem si zamislil. Dnevne ture niso prehude, saj je treba še kaj videti. Seveda je pa to okvirno. Vedno potem sproti prilagajam, glede na hitrost potovanja, vreme… Čas odhoda je bil konec junija, ko turizem še ni na vrhuncu, kot tudi temperature. Z menoj je potovala nepogrešljiva »navigatorka« in zvesta sopotnica, v dobrem in slabem, Nena. Zaradi splošnega varčevanja, sva si zamislila, da bi tokrat malo kampirala, kjer bi bilo mogoče, drugje najemala sobe. To se je izkazalo za ne najboljšo varianto, saj je bilo takoj preveč opreme na »ubogi kobilici« :-). No, kakor koli, največ skrbi sem imel s tem, če bo vreme nama služilo….napaka!

Prvi dan (22.06.2012) sva krenila na pot okrog šeste ure. Vreme je bilo lepo z idealno temperaturo. Predvideno je bilo celodnevno mučenje po avtocestah….in tako je tudi bilo. Nekaj postankov za bencin, kavo, hrano in pozno popoldan sva blizu Monte Carla končno zapustila avtocesto (cestnina preko cele Italije…52€) in se obrnila proti severu. Iskala sva kamp in ga našla v manjšem francoskem mestecu Sospel. Greva v center mesteca, kupiva malo hrane in opaziva tudi tabli za dva kampa. Odločila sva se za Camp Le Mas Fleuri. Ko je bil šotor postavljen je bilo že kar mračno, a po napornem dnevu, oba sita avtocest, potrebna počitka, sva kar hitro zaspala. Cena nočitve je bila 20€ (dve osebi, motor, šotor).

Zjutraj, drugi dan (23.06.2012), je bil šotor precej vlažen in sva lovila jutranje žarke po kampu, da sva ga posušila. Je pa svojevrsten užitek, zjutraj na plinskem kuhalniku skuhati pravo kavo in z nasmehom začeti dan! Ker sva imela precej dela s sušenjem šotora, sva kar pozno štartala (ob 10h).

Po lepi cesti, prepadnih razgledov, sva šla na Col de Brouis in Col de Tourin, kjer poteka slavni Rally Monte Carlo. Ko prideš do križišč, sta vsaj dve tabli, ki vodita proti Nici…..posledica tega je bila, da sva malo zašla, a ker je bila vožnja prijetna, se nisva sekirala. Na daljše, neznane poti vedno vzamem tudi Garmina, drugače sem pristaš dobre avtokarte in obcestnih tabel. V skrajnih primerih, pa povprašamo satelite :-). Na koncu pa še vedno ostanejo prijazni domorodci!

  Ob kavi je padla tudi odločitev, da spremeniva začrtano pot, saj vreme proti visokim prelazom (Col de la Bonette) ni bilo najboljše, pa mučenje polno obloženega motorja se nama ni zdela dobra ideja…..ja, takrat sem spoznal, da bi bilo bolje brez vse tiste kamping krame. Zavijeva nazaj proti jugu, proti glavni cesti N202.  Po dolinah je bila vročina kar »prijetna«….ob osvežilni pavzi v Touet sur Var je bil posnet tudi dokaz, da naju ni ravno zeblo.

Nadaljevala sva po glavni cesti proti Col de Toutes Aures (1124m, ime pa veliko pove :-)) in se po prijetni senčni cesti, skozi lepe gozdove borovcev pripeljala do mesteca Saint Andre les Alpes. Leži ob umetnem jezeru in ob zopet višjih temperaturah, sva dobila morski občutek….a občutek velikokrat vara, kar se je izkazalo naslednje jutro. Malce se nama je še poznala utrujenost prvega dne, mestece je bilo nama simpatično in odločila sva se, da prenočiva kar v bližnjem kampu ob jezeru. Bilo je šele sredi popoldneva, a odločitev je padla….malo se bomo izležaval!

Camping Municipal des Iscles se je izkazal za dobro izbiro. Velik, čist, sam izbereš lokacijo, prostora pa res veliko in to za neverjetnih…..12€!!! (račun hranim kot dokaz 🙂 )

Zakuriva »štedilnik« in si privoščiva obilno kosilo-večerjo, se malo sončiva, skratka, vse štiri na off!

Tretji dan (nedelja 24.06.2012) sva se zbudila v mrzlo jutro, popolno nasprotje vročega včerajšnjega popoldneva. Na motorju je termometer kazal 8°C!!! Topla kava je bila edina rešitev in težko sva čakala prve žarke sonca, ki so počasi prihajali izza bližnjih vrhov. Pred nama je bil spet lep sončen dan in polno neznanih poti in krajev.

Odpeljala sva se po N85 proti Digne-les-Bains. Cesta lepa in slikovita, ob njej pa simpatični kraji, manjša mesta in rahlo zbledela polja sivke. V mestu se nisva veliko zadrževala, radovednost je naju gnala naprej.

Postanek v mestu Chateau-Arnoux /Saint-Auban, sestavljen iz dveh mest, ki sta se združili. To je razvidno tudi iz imena. Zanimivost mesta je grad iz 16 st., ki je sedaj mestna hiša. Ogledava si zunanjost, v sklopu gradu opaziva tudi lepo cerkev, a je bila zaprta, tako, da sva ogled mesta kar hitro zaključila in pot pod kolesa.   

Po N85, ob pogledih na polja sivke, prispeva v Sisteron. Čas za postanek. Mesto leži ob reki Durance, 40 km od Digne-les.Bains, med dvema gorskima grebenoma, zato se imenuje tudi »Vrata Provanse«. Citadella, staro mestno jedro, se nahaja na manjši vzpetini z mogočnim obzidjem. V 2.sv. vojni je bil ta del mesta precej poškodovan in to iz strani zavezniških sil, kot navajajo, po pomoti, ko so želeli porušiti dva mostova, strateškega pomena za nemško vojsko. Popijeva kavo v prijetnem lokalu, opazujeva popoldanski utrip mesteca in naprej, proti severu, po široki dolini reke Durance, polne nasadov trte in sadja.

Po približno 70 km umirjene vožnje, se odpre pogled na veličastno umetno jezero Lac de Serre-Poncon! Jez je res ogromen in na razgledni točki se lahko poučite o njegovih karakteristikah in nastanku. Po prostornini je največje, po površini pa drugo največje umetno jezero v Evropi!

Poiščeva prijetno počivališče ob obali in si privoščiva popoldansko malico in pravo, najino kavo.

Nadaljujeva proti mestu Embrum in po cesti N94 do Briancona. Zanimivo mesto z nadmorsko višino od 1200 – 2500m! Ni za kampiranje :-). Pečat mu daje katedrala Notre-Dame-et-Saint-Nicolas z obzidjem, zgrajena v letih 1705 – 1718. V času Napoleonovih vojn, je Briancon igral pomembno vlogo in se uspešno upiral vsem napadom, a po porazu Napoleona pri Waterlooju je moral podpisati kapitulacijo. Ogledala sva si cerkev, francoski zgodovinski spomenik od leta 1931 in prižgala svečki, za varno pot in vrnitev….kot je najina stalna navada. Kot zanimivost (najdena na internetu, seveda), je mesto Briancon pobrateno z italijanskim mestom Susa. Zakaj……bo znano kasneje.

Odločila sva se, da tokrat poiščeva prenočišče, saj te nadmorske višine ne obetajo tople noči. Ker pa je ura še zgodaj popoldan, se odpraviva še na prelaz Col de Montgenevre (1854m), preideva nazaj v Italijo in do mesta Susa, kjer bova poiskala nočitev. Vožnja preko tega prelaza je bila super, le precejšnja gneča motorjev in avtomobilov je malce kvarila to idilo. Bila je pač nedelja in Italijani (Torino ni daleč) hodijo na »pump-izlete«, saj je bencin v Franciji bistveno cenejši. Blizu odcepa za Sestriere pa kar grda nesreča Italijana, ki je priletel v zid. Pogled na, sicer živega motorista, a ne v najlepšem stanju, razbit motor, sledi na tleh, te ne pustijo ravnodušnega. Spuščava se iz prelaza in na ravnem, blagem klancu……..obrati padejo na nulo….motor se ne odziva….sranje!!!

Zavijem na prvo počivališče na drugi strani ceste. Sedim na motorju, prestavim v prvo, spustim sklopko….peljem se 50km/h….a stojim na mestu. Najprej sem pomislil, da je mogoče kakšna elektronika, ki se je odločila, da bi malo pavze…..potem še bolj črne misli….sklopka, menjalnik…. Ja, v takih trenutkih se prileže cigaret, pa če kadiš ali ne! Kaj sedaj…..bedak….skrbelo te je vreme, namesto, da bi uredil asistenco. Ja, prevozil sem že 50.000km s tem motorjem in nikoli nobenega problema in sem na te stvari kar malo pozabil…..draga napaka! Pa tudi na servisu sem bil pred odhodom….

Ko so se misli malo umirile….čeprav so mimo leteli motoristi in sem jim takrat hudo zavidal….se odločim in ustavim en starejši par na Hondi Deauville. Zelo prijazna in tip je celo znal nekaj angleško! Poklical je na ACI jim povedal kje smo in kaj je problem. Tudi tip je razglabljal, da je verjetno sklopka ali menjalnik. Ker se je malo nazaj zgodila tista nesreča, je bil tovornjak za asistenco že na terenu. Skratka, ob pomoči prijaznega para iz bližine Torina se je tudi moj motor znašel na zadnjem delu rumenega tovornjaka. Od takrat na te rumene »pajke« gledam čisto drugače….še ne vem, ali jih sovražim, ali so angeli rešitve.

Model, ki je vozil tovornjak, ni znal skoraj nič angleško, a smo se vseeno nekako sporazumeli. Pa se odpeljemo v bližnje mestece Oulx….pred tem pa še en skoraj srčni infarkt! Malo je manjkalo in polno obložen motor bi se zvrnil iz tovornjaka na cesto! Tip ga je bolj slabo fiksiral, vozil bolj po domače, meni pa v kabini utrip srca presegel število obratov tovornjaka :-). Kaj bi bilo, če bi se motor raztreščil po cesti…..še sedaj raje ne pomislim.

V Oulxu naju zloži in nekako pove, da pelje motor v garažo (cca. 500m naprej), naslednji dan naj pokličem njihovo bazo, ki je v Sestrieru in se dogovorim za naprej. Tip hoče še ključ od motorja in dam ga brez pomisleka… Tovornjak z motorjem se odpelje, midva pa na pločniku z malo opreme in čeladama v rokah. Žalostno gledava, kako najina kobilica izginja v daljavi. Takrat me začnejo obletavati črne misli….kaj pa če so me….bom videl še svoj motor….kam ga je sploh peljal? Dal mi je vizitko in ročno napisan naslov garaže. A odločila sva se, da najprej urediva nastanitev, odloživa opremo in potem poiščeva garažo, da preženeva črne misli. Minilo me je tudi veselje do fotografiranja, zato del najinega potovanja ni obogaten s slikovnim materialom.

Prisilno nočitev sva imela v prijetni »rezidenci«, kjer je bil gospodar, starejši brkati možakar, zelo prijazen in ustrežljiv. Res pohvalno! Ko je naju zagledal, videl čelade, najprej vpraša kje je motor….

Razumel je najino »bolečino« in nama na vsak način želel pomagati. Najprej nama razloži (v neverjetno dobri angleščini 🙂 ), kje najdeva garažo. Po kar nekaj hoje, spraševanja….črne misli so se stopnjevale….najdeva garažo! Šofer je še nekaj urejal, midva vzameva še nekaj stvari iz prtljage in opazim še dva motorja, tudi tistega razbitega. Vse od tiste nedelje….sunday bloody sunday !

Namestitev je bila super in zvečer sem se tolažil ob gledanju nogometa ITA-ANG…..takrat je potekalo svetovno prvenstvo.

Zbudiva se v kruto realnost (ponedeljek,25.6.2012), saj so naju čakale še nepredvidljive »dogodivščine«. Kako lepo bi bilo po zajtrku sesti na motor in….. Gospodar je našel kar pet mehanikov v bližini, a večina ni delala….ponedeljek v Italiji, je kot nedelja….to zdaj vem. Kličem lokalno vlečno službo, pa spet z angleščino nikamor ne pridem….seveda me reši spet prijazni ata! Pade odločitev, da peljemo motor proti Torinu, če prej ne, tam je uradni Yamahin servis. Spet mučna vožnja v kabini in pogledovanje nazaj, če je motor še z nami… Lahko sva si ogledala Suso…iz kabine tovornjaka! Ustavimo se 3X….ali ne dela delavnica….pač ponedeljek, ali pa mehanik ni pripravljen »šraufati« motorja. Po kakšnih 30 km pridemo v mesto, bolj v predmestje, Caselette.

Ustavimo se pred trgovino z motoristično opremo Nordkapp S.N.C. Pristopi še en »angleško« navdahnjen Italijan. Začne se jezikovna »telovadba« rok in jezikov. Spet diagnoza…sklopka ali menjalnik. S šoferjem asistence spiševa vse papirje in pokasira 395€! Uf…..kakšen del dopusta je šel adijo! Motor spravimo v trgovino do naslednjega dne, danes se ne dela…..je ponedeljek :-(. Prijazni lastnik trgovine naju odpelje v nekaj kilometrov oddaljen hotel Vald Hotel. No, tam pa na recepciji ženska, ki je znala super angleško, tako da smo dorekli plan za naslednji dan. Ker nisva vedela koliko časa bova prisiljena biti pri njih, smo se celo dogovorili za malo popusta, tako da je bila nočitev z zajtrkom, za dve osebi, 70€. Greva v sobo, tuš in takoj začnem klicati svojega mehanika v Slovenijo. Ura zgodaj popoldan, a ga ne dobim….potem se pa spomnim! V Sloveniji je 25.6. praznik….in noben ne dela! A sploh še kdo dela na tem svetu…. ?!  Greva na sprehod, da poiščeva kaj za pod zob in se vsaj malo razvedriva. Dolga hoja do precej oddaljene trgovine, mimo krasnih hiš (nekakšno mondeno predmestje bogatejših Torinčanov, se mi je videlo), je nama prav prišla. Ob vrnitvi naju na recepciji pričaka receptor, prijazen siciljanec, prav tako motorist. Skuha nama kavo, malo pokomentirava svetovno prvenstvo v nogometu, hvalim Italijane, kot da so moji največji favoriti….iskreno povedano, nikoli ne navijam za njih J.  Pove, da je imel Suzuki Hayabuso in da jo je prodal, ker ima zdaj hčerkico in da je »hayabusa  dangerous«! Razloži nama, da imajo za hotelom manjši bazen in da se lahko prosto kopava….no, vsaj to, da malo zabijeva ta dolgčas. Cel bazen, samo za naju in kopanje v spodnjicah…..ja, nisva računala na kopanje, kopalke so v prtljagi z motorjem :-).

 

Torek (26.6.2012). Takoj zjutraj pokličem mehanika. Ko mu opišem zadevo, mi zatrdi, da je problem samo sprednji zobnik, ne menjalnik ali sklopka. Panika! Kako hitro priti do motorja….kaj če mi razstavijo pol motorja… Na recepciji še vedno motorist iz Sicilije (ime sem pozabil). Želim taxi, pa mi reče….«taxi is expensive in Italy«….ja, ok, jaz moram takoj do motorja mu razlagam in maham….Ok, ni problema, reče….20€ pa te peljem tja in nazaj! No, to je pa že bolj podobno siciljancu…he he… Ko pridemo do trgovine (imel sem vizitko), motor že par kilometrov naprej v delavnici. Potem pa s skupnimi močmi, jaz, »Mario« iz recepcije in prijazni lastnik trgovine, razvijemo končno diagnozo okvare. Hvala Bogu….prišli so do iste ugotovitve, kot moj mehanik po telefonu! Mal reklame si pa zasluži….to je Čarman Motosport iz Sore pri Medvodah! Malo bolj umirjena se vrneva nazaj na »najin« bazen in čakava…. Ob 16h pa pride »Mario«….. »moto finito«….en velik kamen odpade.

Ko zagledam kobilico pred trgovino, se mi kar milo stori. Se oblečeva, natovoriva in….odkasirava 340€ ! Si pač njihov ujetnik in se težko »pogajaš« za kakšen € manj. In kaj je bil problem? Točno to, kar je rekel Čarman. Odvila se je matica pri sprednjem zobniku. Seveda sem jo izgubil in uradno popravilo je, da se zamenja komplet. Moj mehanik to uredi za 50€, ker mu en »šlosar« naredi matico. Če pomislim sedaj, je bilo v nesreči tudi precej sreče in za nazaj je lahko biti pameten, pravijo.

Srečna, da spet sediva na kobilici, želiva stran, čim dlje od teh nesrečnih krajev. Na Garminu nastavim »izogibaj se AC« in greva proti Torinu, cilj je mesto Arona, ob jezeru Lago Maggiore. Stranske ceste naju seveda zapeljejo v središče Torina, čeprav sem upal, da bom šel mimo. Gneča, neznane ulice, semaforji, odbiti šoferji….neeee, je bilo že dovolj stresa! Vzameva si krajši počitek, nastavim nazaj na AC in takoj naju tehnika zapelje ven iz te urbane džungle.  V Aroni poiščeva kamp (Residence Alice), ki je zelo velik. Vzameva parcelo blizu jezera in se lotiva opravil. Moram priznati, da sem bil vesel, da sem spet v sedlu, a tisti črviček nezaupanja in strahu, je bil stalno prisoten.

Sreda, 27.6.2012.Noč je bila spet bolj vlažna, saj je bližina jezera naredila svoje, a sončno jutro je nama vlilo novega upanja na lepši dopust. Spakirava, plačava 30€ in kar po AC proti Lago di Garda. Odločiva se, da poiščeva lep kamp in se namestiva za dve noči, da malo odklopiva. Začrtana pot se je tako ali tako sesula, zato bova uživala malo drugače. Želel sem se vračati čez Dolomite, a je bil tisti črviček premočan, kaj pa če tam na prelazih…..?! Prvi kamp je bil zelo urejen, a tudi precej nov, kar je imelo za posledico zelo malo sence. Naslednji pa je bil ok.  Camping Belvedere je bil najina izbira. Cena 24€ za noč. Poiščeva lepo senčno parcelo in se utaboriva. Proti večeru si ogledava obalo jezera, povečerjava in klepetava še pozno v noč, kaj bi bilo, če ne bi bilo…, v družbi nenasitnih komarjev!

Četrtek, 28.6.2012. Po zajtrku se odločiva, da narediva krog okoli Gardskega jezera, tako, bolj turistično in se tudi namočiva v njem. Vožnja okoli je kar zanimiva, še posebno zahodna stran. Vzhodna je veliko bolj turistična, pa severna, proti Riva del Garda, je veliko bolj primerna za kopanje.  Dan sem zaključil ob gledanju nogometne tekme na bližnji terasi, med Italijo in Nemčijo. Lahko si mislite, kakšno je bilo vzdušje, saj je bilo v kampu kar precej Nemcev. Slavili so Italijani, kar se je slišalo še pozno v noč…

Petek, 29.6.2012.  Ta dan je bil namenjen vračanju domov, po stranskih cestah in želji, da vsaj malo zavoham Dolomite. Po jutranji utečeni proceduri pospravljanja in tovorjenja, se usmeriva proti Trentu. Pomagal sem si z Garminom, a trenutek nepazljivosti, naju je stal kar nekaj časa, saj se nisva znala pravilno usmeriti, ker sem zgrešil en izvoz na obvoznici. Malo obračanja, buljenja v table, zemljevid, pa sva na cesti, ki se začne visoko vzpenjati nad mesto. Malo dvomov preženejo smerne table, ki mi potrdijo, da tokrat grem v pravo smer, proti Bellunu. Letiva proti Calazo di Cadore, kjer se že lepo čutijo in vidijo, meni tako ljubi Dolomiti. Sledi  Forni di Sopra in proti Tolmezzu. Temperatura se je začela kar krepko dvigovati, dodatno so mi jo pa še italijanske bencinske. Skoraj vse zaprte, pač deljen urnik dela, ali pa so bile na kartično plačevanje. Nisem želel še kakšnih zapletov z bančno kartico, šokov in stresa je bilo dovolj, zato sem »stisnil« do Tolmezza in tam, za naše razmere, normalno napojil konjičke. Pot od tu, preko Trbiža v Kranjsko Goro, pa je vsem že dobro znana. Sledi še najboljša kava na svetu….Petrol v Kr. Gori…in smo doma!

To potovanje je bila zelo dobra izkušnja. Pot, ki sem jo zapisal na začetku, pa seveda ostaja…mogoče že drugo leto…he he…odvisno kdaj bom to bral!

Aja, pa asistenco imam sedaj urejeno 🙂 !!!